Julij 2009
Julij 2009
31.07.2009
v mio EUR
I. Mednarodne rezerve in druga devizna imetja
| |
Monetarna oblast |
Centralna država |
| A. Mednarodne rezerve |
593,4 |
|
| (1) Devizne rezerve (v konvertibilni tuji valuti) |
472,4 |
|
| (a) Vrednostni papirji |
418,4 |
|
| od tega: izdajatelji s sedežem v državi poročevalki |
|
|
| (b) Gotovina in vloge v tuji valuti pri: |
54,0 |
|
| (i) drugih centralnih bankah in BIS-u |
0,6 |
|
| (ii) bankah s sedežem v državi poročevalki |
|
|
| od tega: delujočih v tujini |
|
|
| (iii) bankah s sedežem v tujini |
53,4 |
|
| od tega: delujočih v državi poročevalki |
|
|
| (2) Rezervna pozicija pri IMF-u |
46,2 |
|
| (3) SDR |
8,4 |
|
| (4) Zlato |
67,9 |
|
| - količina (v milijonih unč) |
0,1 |
|
| (5) Druga rezervna imetja (pojasni) |
|
|
| - izvedeni finančni instrumenti |
-1,5 |
|
| - posojila nebančnim nerezidentom |
|
|
| - drugo |
|
|
| B. Druga devizna imetja |
248,3 |
|
| - vrednostni papirji, ki niso vključeni v devizne rezerve |
221,0 |
|
| - vloge, ki niso vključene v devizne rezerve |
16,4 |
|
| - posojila, ki niso vključena v devizne rezerve |
|
|
| - izvedeni finančni instrumenti, ki niso vključeni v devizne rezerve |
10,9 |
|
| - zlato, ki ni vključeno v devizne rezerve |
|
|
| - drugo |
|
|
II. Pričakovana kratkoročna neto črpanja deviznih imetij (nominalna vrednost)
| |
Monetarna oblast |
Centralna država |
| Skupaj |
Preseki časovnega horizonta (preostala doba do dospetja) |
Skupaj |
Preseki časovnega horizonta (preostala doba do dospetja) |
| Do 1 mesec |
Več kot 1 mesec do 3 mesece |
Več kot 3 mesece do 1 leto |
Do 1 mesec |
Več kot 1 mesec do 3 mesece |
Več kot 3 mesece do 1 leto |
| 11 |
|
|
|
|
-6,0 |
-0,1 |
-1,1 |
-4,8 |
| - odlivi (-) |
Glavnica |
|
|
|
|
-5,5 |
0,0 |
-0,9 |
-4,6 |
| Obresti |
|
|
|
|
-0,5 |
-0,1 |
-0,2 |
-0,2 |
| - prilivi (+) |
Glavnica |
|
|
|
|
|
0 |
0 |
0 |
| Obresti |
|
|
|
|
|
0 |
0 |
0 |
| 2. Skupne kratke in dolge pozicije v forward in futures poslih v tuji valuti nasproti domači valuti |
-432,8 |
-124,5 |
-308,4 |
0,0 |
|
|
|
|
| (a) Kratke pozicije ( - ) |
-442,3 |
-133,9 |
-308,4 |
0,0 |
|
|
|
|
| (b) Dolge pozicije (+) |
9,5 |
9,5 |
0,0 |
0,0 |
|
|
|
|
| 3. Drugo |
-51,7 |
-51,7 |
|
|
|
|
|
|
| - odlivi, povezani z repo posli (-) |
-51,7 |
-51,7 |
|
|
|
|
|
|
| - prilivi, povezani z repo posli (+) |
|
|
|
|
|
|
|
|
| - posojila za blago in storitve (-) |
|
|
|
|
|
|
|
|
| - posojila za blago in storitve (+) |
|
|
|
|
|
|
|
|
| - ostale obveznosti (-) |
|
|
|
|
|
|
|
|
| - ostale terjatve (+) |
|
|
|
|
|
|
|
|
III. Potencialna kratkoročna neto črpanja deviznih imetij (nominalna vrednost)
| |
Monetarna oblast |
Centralna država |
| Skupaj |
Preseki časovnega horizonta (preostala doba do dospetja) |
Skupaj |
Preseki časovnega horizonta (preostala doba do dospetja) |
| Do 1 mesec |
Več kot 1 mesec do 3 mesece |
Več kot 3 mesece do 1 leto |
Do 1 mesec |
Več kot 1 mesec do 3 mesece |
Več kot 3 mesece do 1 leto |
| 1. Potencialne obveznosti v tuji valuti |
|
|
|
|
-1,7 |
0,0 |
-1,0 |
-0,7 |
| (a) Jamstva in poroštva |
|
|
|
|
-1,7 |
0,0 |
-1,0 |
-0,7 |
| (b) Druge potencialne obveznosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
| 2. Obveznice, ki upniku omogočajo predčasno unovčitev |
|
|
|
|
|
|
|
|
| 3. Odobrene, a nečrpane kreditne linije pri: |
|
|
|
|
|
|
|
|
| (a) drugih centralnih bankah, BIS-u, IMF-u in drugih mednarodnih organizacijah |
|
|
|
|
|
|
|
|
| - drugih centralnih bankah (+) |
|
|
|
|
|
|
|
|
| - BIS-u (+) |
|
|
|
|
|
|
|
|
| - IMF-u (+) |
|
|
|
|
|
|
|
|
| - drugih mednarodnih organizacijah (+) |
|
|
|
|
|
|
|
|
| (b) bankah in drugih finančnih institucijah s sedežem v državi poročevalki (+) |
|
|
|
|
|
|
|
|
| (c) bankah in drugih finančnih institucijah s sedežem v tujini (+) |
|
|
|
|
|
|
|
|
| 4. Odobrene, a nečrpane kreditne linije, dane: |
|
|
|
|
|
|
|
|
| (a) drugim centralnim bankam, BIS-u, IMF-u in drugim mednarodnim organizacijam |
|
|
|
|
|
|
|
|
| - drugim centralnim bankam (-) |
|
|
|
|
|
|
|
|
| - BIS-u (-) |
|
|
|
|
|
|
|
|
| - IMF-u (-) |
|
|
|
|
|
|
|
|
| - drugim mednarodnim organizacijam (+) |
|
|
|
|
|
|
|
|
| (b) bankam in drugim finančnim institucijam s sedežem v državi poročevalki (-) |
|
|
|
|
|
|
|
|
| (c) bankam in drugim finančnim institucijam s sedežem v tujini (-) |
|
|
|
|
|
|
|
|
| 5. Skupne kratke in dolge pozicije v opcijah v tuji valuti vis-a-vis domači valuti |
|
|
|
|
|
|
|
|
| (a) Kratke pozicije |
|
|
|
|
|
|
|
|
| (i) Kupljene prodajne opcije |
|
|
|
|
|
|
|
|
| (ii) Prodane nakupne opcije |
|
|
|
|
|
|
|
|
| (b) Dolge pozicije |
|
|
|
|
|
|
|
|
| (i) Kupljene nakupne opcije |
|
|
|
|
|
|
|
|
| (ii) Prodane prodajne opcije |
|
|
|
|
|
|
|
|
| Pojasnjevalne postavke - Opcije z notranjo vrednostjo |
|
|
|
|
|
|
|
|
| (1) Po tekočem deviznem tečaju |
|
|
|
|
|
|
|
|
| (a) Kratka pozicija |
|
|
|
|
|
|
|
|
| (b) Dolga pozicija |
|
|
|
|
|
|
|
|
| (2) + 5 % (5% depreciacija) |
|
|
|
|
|
|
|
|
| (a) Kratka pozicija |
|
|
|
|
|
|
|
|
| (b) Dolga pozicija |
|
|
|
|
|
|
|
|
| (3) - 5 % (5% apreciacija) |
|
|
|
|
|
|
|
|
| (a) Kratka pozicija |
|
|
|
|
|
|
|
|
| (b) Dolga pozicija |
|
|
|
|
|
|
|
|
| (4) +10 % (10% depreciacija) |
|
|
|
|
|
|
|
|
| (a) Kratka pozicija |
|
|
|
|
|
|
|
|
| (b) Dolga pozicija |
|
|
|
|
|
|
|
|
| (5) - 10 % (10% apreciacija) |
|
|
|
|
|
|
|
|
| (a) Kratka pozicija |
|
|
|
|
|
|
|
|
| (b) Dolga pozicija |
|
|
|
|
|
|
|
|
| (6) Drugo (pojasni) |
|
|
|
|
|
|
|
|
| (a) Kratka pozicija |
|
|
|
|
|
|
|
|
| (b) Dolga pozicija |
|
|
|
|
|
|
|
|
IV. Pojasnjevalne postavke
| (1) Poročanje s stalno periodiko in časovnim odlogom |
Monetarna oblast |
Centralna država |
| (a) kratkoročen dolg v domači valuti, indeksiran s tujo valuto |
|
|
| (b) finančni instrumenti, denominirani v tuji valuti in s poravnavo v domači valuti |
|
|
| - izvedeni finančni instrumenti ( terminski posli, standardizirane terminske pogodbe, zamenjave ali opcije) |
|
|
| - kratke pozicije |
|
|
| - dolge pozicije |
|
|
| - drugi instrumenti |
|
|
| (c) zastavljeno premoženje |
|
|
| - vključeno v devizne rezerve |
|
|
| - vključeno v druga devizna imetja |
|
|
| (d) vrednostni papirji, posojeni ali kot podlaga repo poslom |
-51,7 |
|
| - posojeni ali podlaga repo poslom in vključeni v Področje I. (-) |
-51,7 |
|
| - posojeni ali podlaga repo poslom, vendar niso vključeni v Področje I. (-) |
0,0 |
|
| - izposojeni ali podlaga repo poslom in vključeni v Področje I. (+) |
|
|
| - izposojeni ali podlaga repo poslom, vendar niso vključeni v Področje I. (+) |
|
|
| (e) izvedeni finančni instrumenti |
9,4 |
|
| - terminski posli |
|
|
| - standardizirane terminske pogodbe |
|
|
| - zamenjave |
9,4 |
|
| - opcije |
|
|
| - drugo |
|
|
| (f) izvedeni finančni instrumenti (terminski posli, standardizirane terminske pogodbe ali opcije) s preostalo dobo do dospetja, daljšo od enega leta, ki so podvrženi dnevni poravnavi dobičkov in izgub |
|
|
| - skupne kratke in dolge pozicije v forward in futures poslih v tuji valuti nasproti domači valuti |
|
|
| (a) kratke pozicije (-) |
|
|
| (b) dolge pozicije (+) |
|
|
| - skupne kratke in dolge pozicije v opcijskih poslih v tuji valuti nasproti domači valuti |
|
|
| (a) kratke pozicije |
|
|
| (i) kupljene prodajne opcije |
|
|
| (ii) prodane nakupne opcije |
|
|
| (b) dolge pozicije |
|
|
| (i) kupljene nakupne opcije |
|
|
| (ii) prodane prodajne opcije |
|
|
| (2) Poročano z manjšo frekvenco |
|
|
| (a) valutna struktura deviznih imetij (po skupinah valut) |
593,4 |
|
| - valute, vključene v košarico valut SDR |
380,2 |
|
| - valute, ki niso vključene v košarico valut SDR |
213,2 |
|
| - po posameznih valutah (po izbiri) |
|
|
Statistična obravnava mednarodnih denarnih rezerv ob vstopu Slovenije v Evro območje
Z vstopom v Ekonomsko in monetarno unijo se je Slovenija uvrstila med države, ki nimajo svoje lastne monetarne politike, temveč so udeležene v skupni monetarni politiki držav članic. Banka Slovenije je postala ena izmed članic Evropskega sistema centralnih bank, ki s svojim deležem nacionalnih mednarodnih denarnih rezerv prispeva k skupnim mednarodnim denarnim rezervam Ekonomske in monetarne unije.
V primerjavi s stanjem pred 1.1.2007 se je statistična obravnava mednarodnih denarnih rezerv v pogojih evra kot nacionalne valute spremenila. Slovenija po tem datumu med mednarodnimi denarnimi rezervami poleg monetarnega zlata, rezervne tranše ter SDR prikazuje le tisti del deviznih rezerv, ki je nominiran v ne-evro valuti in plasiran v ne-EMU države. Tak koncept mednarodnih denarnih rezerv imajo tudi vse ostale države članice EMU.
Ob predpostavki, da Banka Slovenije bistveno ne spremeni strukture deviznih rezerv, uvedba evra pomeni 85% zmanjšanje obsega mednarodnih denarnih rezerv Banke Slovenije v primerjavi s stanjem pred tem. To 85% zmanjšanje pomeni le prerazporeditev iz statistično definiranega instrumenta mednarodnih denarnih rezerv na ustrezne druge instrumente (gotovina in vloge ter vrednostni papirji).
Pri ostalih državah članicah je ob uvedbi evra prav tako opazen padec obsega mednarodnih denarnih rezerv. V povprečju so se starim državam članicam EMU rezerve zmanjšale za dobrih 30%, kar pomeni, da so imele na točki uvedbe evra 30% rezervnih imetij takih, ki so bila bodisi nominirana v valutah, ki jih je nasledil evro, bodisi v finančnih instrumentih izdajateljev rezidentov EMU območja.
Več na: Statistična obravnava mednarodnih rezerv evrosistema
|
